Friday, February 02, 2007
Thursday, February 01, 2007
Carara
Carara je se eden od mnogih nacionalnih parkov tod okoli. Kar je pohvale vredno je to, da ti skoraj garantirajo, da bos videl rdecega makava, oz. po nase aro. Da prides tja se moras kar potruditi, priti nazaj v San Jose pa je se bolj mission impossible.
Direktno v Cararo ne pelje noben busek, se pa da nahecati soferja busa, ki pelje v sosednji Jaco, ka te vrze dol pri vhodu v park. Tocno to sva naredila. Ze vceraj sva na zloglasni Coca-Cola avtobusni postaji (meni se ni zdela nic kaj posebno nevarna) kupila dve karti za navse zgodaj -- ob 7.30. Po slabih treh urah premetavanja po sedezu so naju le spustili dol. V Carari je kao suh tropski gozd kar pomeni, da je zgalo kot pri norcih. Sva se na hitro pridruzila eni skupini Kanadcanov, ki so najeli vodica z odlicnim (40x) Swarovski teleskopom (na manfrotovem stojalu -- zgolj za poznavalce :), aja Tina ni bil skoraj nic obtolcen, pa ceprav je vsak dan v gozdu :))
Skratka spet vse polno zivali (brez vodica ne bi videl skoraj nobene). Kapucinke (tiste opice z belim frisom), are, morphoti (veliki modri metulji, ki se jih ne da slikat), martincki, iguane, ptici taki in drugacni...
Po dobrih dveh urah lomastenja po sumi je bilo ture konec. Sedaj je napocil tudi trenutek resnice - prvi avtobus v San Jose, ki bi se ga teoreticno dalo ustaviti (najbrz s taktiko skoci-pred-avtobus-in-divje-mahaj) je bil skoraj cez 4 ure. Ranger station je bil sicer sredi nicesar, nobene gostilne restavracje, nic. Vse bolj vroce... Sranje.
Zatekla sva se k skrajni opciji - preselila sva se v plocevinasto postajo za cesto in Damjana je dvignila kiklo. In nic. Sej ne, mal je mahala redkim avtom/pikupom/busom/buskom/tovornjakom. Ni bilo 13 minut, ko je ustavil en mali kamjoncek s hladilnikom in nama zadaj odprl vrata. Res je bilo mrzlo. Sej ne. Sem ga vprasal ce gre v San Jose in tip je pokimal. Zadetek v polno. Sva se bliskovito nabasala v hjundajca in smo picili. Seveda sva bila zelo zgovorna sopotnika in vonja je hitro minila. Prevoz direktno v central park.
Direktno v Cararo ne pelje noben busek, se pa da nahecati soferja busa, ki pelje v sosednji Jaco, ka te vrze dol pri vhodu v park. Tocno to sva naredila. Ze vceraj sva na zloglasni Coca-Cola avtobusni postaji (meni se ni zdela nic kaj posebno nevarna) kupila dve karti za navse zgodaj -- ob 7.30. Po slabih treh urah premetavanja po sedezu so naju le spustili dol. V Carari je kao suh tropski gozd kar pomeni, da je zgalo kot pri norcih. Sva se na hitro pridruzila eni skupini Kanadcanov, ki so najeli vodica z odlicnim (40x) Swarovski teleskopom (na manfrotovem stojalu -- zgolj za poznavalce :), aja Tina ni bil skoraj nic obtolcen, pa ceprav je vsak dan v gozdu :))
Skratka spet vse polno zivali (brez vodica ne bi videl skoraj nobene). Kapucinke (tiste opice z belim frisom), are, morphoti (veliki modri metulji, ki se jih ne da slikat), martincki, iguane, ptici taki in drugacni...
 |
| From Leaf Frog |
 |
| From Leaf Frog |
 |
| From Leaf Frog |
 |
| From Leaf Frog |
Po dobrih dveh urah lomastenja po sumi je bilo ture konec. Sedaj je napocil tudi trenutek resnice - prvi avtobus v San Jose, ki bi se ga teoreticno dalo ustaviti (najbrz s taktiko skoci-pred-avtobus-in-divje-mahaj) je bil skoraj cez 4 ure. Ranger station je bil sicer sredi nicesar, nobene gostilne restavracje, nic. Vse bolj vroce... Sranje.
Zatekla sva se k skrajni opciji - preselila sva se v plocevinasto postajo za cesto in Damjana je dvignila kiklo. In nic. Sej ne, mal je mahala redkim avtom/pikupom/busom/buskom/tovornjakom. Ni bilo 13 minut, ko je ustavil en mali kamjoncek s hladilnikom in nama zadaj odprl vrata. Res je bilo mrzlo. Sej ne. Sem ga vprasal ce gre v San Jose in tip je pokimal. Zadetek v polno. Sva se bliskovito nabasala v hjundajca in smo picili. Seveda sva bila zelo zgovorna sopotnika in vonja je hitro minila. Prevoz direktno v central park.
 |
| From Leaf Frog |
Wednesday, January 31, 2007
Strip search
Danes sva odpotovala nazaj v San Jose. Karibska obala ne bi bila karibska obala brez prej omenjenih Jamajcanov in njihovih herbs-ov. Ko zapuscas obmocje Cahuite se bus za ene pol ure ustavi na enem policijskem check-pointu sredi palmovega gozda.
Potem pride gor en komandos in nekaj zlobudra. Folk zacne pobirat svojo kramo in dol z busa. Potniki se pisano spogledujejo.
Korak stevilka dva - poberi svoj ta velik ruzak iz prtlaznika busa in v vrsto. OK.
Smo se postavili in komandos st.1 in komandos st.2 sta zacela brskati po prtljagi.
Sva gledala enega tipa malo pred nama (seveda sva se iz protesta postavila cisto na konec kolone) se je tresel kot siba na vodi. Potem zacne brskat po ruzaku in zmece par zavojckov v roze poleg policijske kolibe. Do pregleda se je ravno toliko skuliral, da se mu roke niso prevec tresle in je lahko odprl svojo torbo. Po mojem sta ga komnados st.1 in komandos st.2 spregledala ze prej. Malo bosta pograbila okoli kolibe in dobila za kako gajbo piva.
Potem pride gor en komandos in nekaj zlobudra. Folk zacne pobirat svojo kramo in dol z busa. Potniki se pisano spogledujejo.
Korak stevilka dva - poberi svoj ta velik ruzak iz prtlaznika busa in v vrsto. OK.
Smo se postavili in komandos st.1 in komandos st.2 sta zacela brskati po prtljagi.
Sva gledala enega tipa malo pred nama (seveda sva se iz protesta postavila cisto na konec kolone) se je tresel kot siba na vodi. Potem zacne brskat po ruzaku in zmece par zavojckov v roze poleg policijske kolibe. Do pregleda se je ravno toliko skuliral, da se mu roke niso prevec tresle in je lahko odprl svojo torbo. Po mojem sta ga komnados st.1 in komandos st.2 spregledala ze prej. Malo bosta pograbila okoli kolibe in dobila za kako gajbo piva.
Dez v Cahuiti
Eh, pa naju je ujel. Po dveh dneh odlicnega vremena se je vceraj okoli poldneva uscalo in nikakor ni hotelo prenehati. Sva idle-time izkoristila za pisanje kartic (sicer bi jih verjetno odposlala kar v slo).
Malo sva raziskala tudi tole lokalno kulturo. Tisti kao Jamajcani so kar tapravi Jamajcani. So prisli v casu booma plantaz palm (Chiquita banana), ker so bli poceni delovna sila. Ti tipi govorijo creole anglescino. Zadevo se skoraj popolnoma da razumeti, sam malo se moras navaditi na malo hecen naglas. Potem so tu se Kitajci, ki odlicno obvladajo spanscino, samo spet s svojim narecjem. Znajo tudi anglescino, ceprav za Anglijo seveda se nikoli niso slisali :) So imeli za vogalom en supermerkado kjer si lahko dobil ravno vse kar si zelel - od Maggi crne juhe do nutele in opank. Ni da ni.
Malo sva raziskala tudi tole lokalno kulturo. Tisti kao Jamajcani so kar tapravi Jamajcani. So prisli v casu booma plantaz palm (Chiquita banana), ker so bli poceni delovna sila. Ti tipi govorijo creole anglescino. Zadevo se skoraj popolnoma da razumeti, sam malo se moras navaditi na malo hecen naglas. Potem so tu se Kitajci, ki odlicno obvladajo spanscino, samo spet s svojim narecjem. Znajo tudi anglescino, ceprav za Anglijo seveda se nikoli niso slisali :) So imeli za vogalom en supermerkado kjer si lahko dobil ravno vse kar si zelel - od Maggi crne juhe do nutele in opank. Ni da ni.
Sunday, January 28, 2007
Cool runnings
Midva se avionom zaenkrat izogibava in raje uzivava na avtobusih :) Startala sva okoli 9h, ko sva se koncno le poslovila za odruge polovice odprave. Potem pa taxi do postaje in po karte za avtobus v Cahuito. Kart za bus ob 10h je zmanjklo. Sva vzela potem za ob 12h in tako zavzeto cakala, da sva skoraj zamudila avtobus.
Zdaj sva na karibski strani Kostarike, cisto ob Panamski meji. Domacini so praviloma cisto crni (jih zvecer sploh ne vidis vec :) in po vecini rahlo zadeti. Scena je skoraj taka, kot bi prisel na Jamajko (vsaj po filmih sodec).
Zdaj sva na karibski strani Kostarike, cisto ob Panamski meji. Domacini so praviloma cisto crni (jih zvecer sploh ne vidis vec :) in po vecini rahlo zadeti. Scena je skoraj taka, kot bi prisel na Jamajko (vsaj po filmih sodec).
 |
| From Leaf Frog |
 |
| From Leaf Frog |
 |
| From Leaf Frog |
Dezerterja
Danes sta jo Boris in Tina popihala domov. Cez ene 9 ur bosta imela ta hud del poti za sabo. Drzte pesti, da se ne bo Borisu strgalo na tistem tesnem frcoplanu.
Saturday, January 27, 2007
Charo
Charo je nasa mama v San Joseju. Nas inside man Oren nas je poslal v dobre roke. Smo doma skoraj v centru mesta. Niti ni ne vem koliko sumljivih tipov zvecer, ko gremo domov, kaka kurbica sem in tja in kaksen nevaren pes za ograjo...
Ne, ni samo Boris velik, je tudi Charo bolj mala :)
Ne, ni samo Boris velik, je tudi Charo bolj mala :)
 |
| From Leaf Frog |
 |
| From Leaf Frog |
Friday, January 26, 2007
Poas
ali po domace vulkan, ki ga ni -- drugic. Danes smo sli na Poas. Zadeva je visoka tam nekje 2500m in je eden redkih vulkanov, kjer te lokalni avtobus pripelje skoraj do kraterja (preostane ti samo se ene pol kilometra za prehodit). Kar je malo manj navdusujoce je dejstvo, da zadeva lezi sredi t.i. cloud forresta, kar pomeni, da je vecino casa potopljen v oblak oz. po nase v gosto meglo. No tudi tokrat ni bilo drugace. Stali smo na robu zrela, pa se ni videlo tistih par deset metrov do kraterja napolnjenega z vodo. Smrc.
Je pa vegetacija res fantasicna tu okoli.
 |
| From Leaf Frog |
Je pa vegetacija res fantasicna tu okoli.
 |
| From Leaf Frog |
 |
| From Leaf Frog |
 |
| From Leaf Frog |
V druge gre rado
Napocil je trenutek resnice - ali bomo v drugo imeli sreco z busom ali ne?
Spet nizek start ze ob 5h zjutraj. Trajekt smo uspesno (beri za las) ujeli (ker imajo narobe uro ali pa vsakic odrinejo za vsak slucaj kakih pet do deset minut prej). Jezero je bilo mnogo bolj mirno kot prejsnic. Boris ni imel nobenih problemov z voznjo, ker je vzel tablete proti slabosti na trajektu :)
Potem iz pristanisca v mestece Rivas, kjer naj bi nas pobral bus. Tokrat smo cakali cisto blizu tamkajsnje TransNica pisarne. Tam je bila ena teta, ki niti tega ni vedela kdaj pride bus (alpa jest nisem znal vprasat, sam dvomim). Zavzeli smo ze poznano pozicijo -- stirje clani nemo strmijo v daljavo,na zacetek ceste in halucinirajo TransNica avtobus.
Bus naj bi prisel ob 9h, pa ga takrat zacuda ni bilo (avtobusi tu so res zelo zelo tocni, brez heca, res ne vem kako jim to rata). Ze pred 9to nam je ustavil en mozakar s pickupom (prisel direkt iz Gvatemale) in ponudil prevoz v kasonu do meje. Sem mu rekel hvala,ne rabimo imamo karte za bus, pa nisem bil cisto sigurn,ce mi potem ne bo zal...
Niti ga ni blo cez 15 minut. Potem nam je en taxist namignil,da ponavadi pride okoli pol 10h. In tocno ob pol je res prisel ta super bus.
Spet nizek start ze ob 5h zjutraj. Trajekt smo uspesno (beri za las) ujeli (ker imajo narobe uro ali pa vsakic odrinejo za vsak slucaj kakih pet do deset minut prej). Jezero je bilo mnogo bolj mirno kot prejsnic. Boris ni imel nobenih problemov z voznjo, ker je vzel tablete proti slabosti na trajektu :)
Potem iz pristanisca v mestece Rivas, kjer naj bi nas pobral bus. Tokrat smo cakali cisto blizu tamkajsnje TransNica pisarne. Tam je bila ena teta, ki niti tega ni vedela kdaj pride bus (alpa jest nisem znal vprasat, sam dvomim). Zavzeli smo ze poznano pozicijo -- stirje clani nemo strmijo v daljavo,na zacetek ceste in halucinirajo TransNica avtobus.
 |
| From Leaf Frog |
Bus naj bi prisel ob 9h, pa ga takrat zacuda ni bilo (avtobusi tu so res zelo zelo tocni, brez heca, res ne vem kako jim to rata). Ze pred 9to nam je ustavil en mozakar s pickupom (prisel direkt iz Gvatemale) in ponudil prevoz v kasonu do meje. Sem mu rekel hvala,ne rabimo imamo karte za bus, pa nisem bil cisto sigurn,ce mi potem ne bo zal...
Niti ga ni blo cez 15 minut. Potem nam je en taxist namignil,da ponavadi pride okoli pol 10h. In tocno ob pol je res prisel ta super bus.
Killer geese
Pred naso hisko redno patruljira 5 gosk. Pred casom sem slisal, da so to najboljsi psi cuvaji, zdaj vem da je to res. Takoj, ko jim prides blizu zazenejo totalen vik in krik. Ce si potem se pogumen pa te se pokavsajo. Ce kdo ne verjame, naj vprasa Tino.
Thursday, January 25, 2007
Ometepe
Ometepe je en otocek sredi nikaraskega(??) -- kje je kak slavist? -- jezera, sestavljen iz dveh vulkanov (mislim, da je eden 1300+m, drugi pa 1500+m). Smo se tja odpeljali z enim razmajanim solskim buskom. Kar prijetna voznja. Potem smo se nekako spravili do pristanisca in tu na en boatic, ki mu recejo ferry. Najbrz zato, ker lahko nanj spravijo celo dva tovornjaka. Smo se guncali skoraj pol poti. Boris je bil cisto zelen.
 |
| From Leaf Frog |
 |
| From Leaf Frog |
 |
| From Leaf Frog |
V drugo gre rado...
V Granadi smo locirali zloglasno TransNico, nasega hi-end prevoznika, ki nikakor noce ustaviti. Tam je bila ena teta, ki seveda ni govorila anglesko. Potem, ko smo ji v ene treh jezikih razlozili kaj se nam je pripetilo se je zacela telefoniada. Kdo je prodal karto, kje smo bili, a smo zamudili al ne in bla bla... Po nekaj telefonskih klicih smo dobili stiri nove sedeze na busu, ki gre iz Manague v San Jose. Ujeli naj bi ga v mestecu Rivas. Uff ja, ce bo ustavil...
Kje je Slovenija..?
Tule velja splosno prepricanje, da je Slovenija skupaj s Estonijo in Latvijo baltska drzava. Glavno mesto je seveda Praga.
Tovaris pri 70ih
V Granadi smo nasli enega ostarelega merenge plesalca.
Vsaka podobnost s Tovarisem (cez 30 let) je seveda zgolj nakljucna.
Vsaka podobnost s Tovarisem (cez 30 let) je seveda zgolj nakljucna.
 |
| From Leaf Frog |
Monday, January 22, 2007
Masaya
Smo sli na market v Masayo. Ta je iz Granade oddaljena 40 minut voznje z rumenim solskim buskom. Boris je bil glavna atrakcija. S svojimi 200cm je spravljal mimoidoce in prodajalce (predvsem prodajalke!) v smeh. Kar nekaj jih je vzklikalo "I'love you" za njim, brez heca.
Tip ima potencial. Tina je zadaj malo manj navduseno capljala za njim.
Tip ima potencial. Tina je zadaj malo manj navduseno capljala za njim.
Super exkluzivni bus v Nicaraguo
Pot naprej v Nicaraguo smo si splanirali ze dva dni vnaprej. Kupili smo avtobusne karte za lokalni busek do panamericane ('avtoceste') in First class sedeze na busu, ki gre iz San Joseja v Managuo. Kaj bi sploh lahko slo narobe...
Busek smo ujeli pravocasno in se smejali ljudem, ki se guzvali pred blagajno za zadnje sedeze. Slabi dve uri po makadamu in bili smo na panamerikani. Tip nas je odlozil v kraju Chomez bogsigavedi kje. So pa imeli eno avtobusno postajalisce in eno 'gostilno' in cel kup taxistov. Do busa je bilo se kako uro, ob 9.15 smo imeli pick-up. Zajtrk, potem pa smo se premaknili na postajo. Ok, ura okoli 9h, mimo sibajo busi. Nekaj lokalcev in par 'medkontinentalnih'. Skacemo za robom ceste nihce ne trza. Ocitno ima busek zamudo. OK, to je sicer mal cudno, ker tu noben bus nima zamude. So tocni k ure, ne vem kako jim rata. Skratka cakamo, se prazimo na soncu, resujemo sudoku,... Potem smo pocasi, res pocasi sestavili skupaj, da je nekaj ocitno slo zelo zelo zelo narobe. Nas busek nas ni pobral, ne vem zakaj,...
Torej review situacije:
Chomez kraj z enim postajaliscem za bus, eno gostilno in celim kupom taxisov
Ura okoli 11 dopoldne
Se 172km do meje + 100km do Granade
Racun, ki se bo tezko izsel.. Ampak! Ujeli smo bus do kraja Penas blancas (ki v bistvu sploh ni kraj ampak zgolj mejni prehod) okoli 12h. Do meje smo bili v 3 urah. Cez mejo v naslenji tricetrt. Torej ura okoli 4h popoldne. Zdej stvar je taka, da tu traja dan od 6h-18h, potem je hitro tema in folk se z ulic pobere ze okoli 8h zvecer. Do Granade bi potem morali iti z ene tremi busi (tu so vsi busi natrpani ameriski solski buski - titsti tarumeni, ki jih vidite v filmih). Do pozno zvecer bi morda prisli do Granade... Potem smo se zatekli k skrajni varianti - najeli smo taxi. Se vedno pol cenejsi kot sedezi na nesojenem busu. Z razmajanim hjundajem milka barve smo koncno prisli v Granado.
Busek smo ujeli pravocasno in se smejali ljudem, ki se guzvali pred blagajno za zadnje sedeze. Slabi dve uri po makadamu in bili smo na panamerikani. Tip nas je odlozil v kraju Chomez bogsigavedi kje. So pa imeli eno avtobusno postajalisce in eno 'gostilno' in cel kup taxistov. Do busa je bilo se kako uro, ob 9.15 smo imeli pick-up. Zajtrk, potem pa smo se premaknili na postajo. Ok, ura okoli 9h, mimo sibajo busi. Nekaj lokalcev in par 'medkontinentalnih'. Skacemo za robom ceste nihce ne trza. Ocitno ima busek zamudo. OK, to je sicer mal cudno, ker tu noben bus nima zamude. So tocni k ure, ne vem kako jim rata. Skratka cakamo, se prazimo na soncu, resujemo sudoku,... Potem smo pocasi, res pocasi sestavili skupaj, da je nekaj ocitno slo zelo zelo zelo narobe. Nas busek nas ni pobral, ne vem zakaj,...
 |
| From Leaf Frog |
Torej review situacije:
Chomez kraj z enim postajaliscem za bus, eno gostilno in celim kupom taxisov
Ura okoli 11 dopoldne
Se 172km do meje + 100km do Granade
Racun, ki se bo tezko izsel.. Ampak! Ujeli smo bus do kraja Penas blancas (ki v bistvu sploh ni kraj ampak zgolj mejni prehod) okoli 12h. Do meje smo bili v 3 urah. Cez mejo v naslenji tricetrt. Torej ura okoli 4h popoldne. Zdej stvar je taka, da tu traja dan od 6h-18h, potem je hitro tema in folk se z ulic pobere ze okoli 8h zvecer. Do Granade bi potem morali iti z ene tremi busi (tu so vsi busi natrpani ameriski solski buski - titsti tarumeni, ki jih vidite v filmih). Do pozno zvecer bi morda prisli do Granade... Potem smo se zatekli k skrajni varianti - najeli smo taxi. Se vedno pol cenejsi kot sedezi na nesojenem busu. Z razmajanim hjundajem milka barve smo koncno prisli v Granado.
Medtem...
ko sta svoje vrhunce s kolibirji dozivljali Damjana in Tina sem sel v Peluquero Freddy. Boris je sel z mano za moralno podporo. Zdej imam poletno frizuro na kostariski nacin (slike seveda ne bom objavil, uporabite domisljijo).
Tarzan in Jane za en dan
Z Jane sva se prijavila za Canopy tour. Zadeva zgleda tako, da se pripnes z malim kolesckom na zajlo potem pa frcis nad krosnjami cloud forresta in skusas sklatiti cim vec pticev (sej ne...)
V glavnem zadeva je zabavna (Jane skoraj podrla eno drevo, Tarzan bil bolj previden), na koncu smo se se metali v prazno. Adrenalin je pumpal na max.
Boris in Tina sta se odlocila za bolj umirjeno varianto cloud foresta -- zadevi se rece hanging bridges. Kako dobro uro hodis po gozdu vmes so viseci mostovi, ki grejo med in nad krosnjami dreves (vmes prileti tudi kak Tarzan mim).
Ja potem je bil tam se en vrt s kolibriji kamor sta se punci zakampirali in nista hotli ven. Zadej imam 5GB kolibrijev na ImageTanku. V glavnem z Borisom sva se ze zdavnej odpeljala nazaj v mesto, ko so ju vrgli ven in poslali domov z zadnim buskom.
V glavnem zadeva je zabavna (Jane skoraj podrla eno drevo, Tarzan bil bolj previden), na koncu smo se se metali v prazno. Adrenalin je pumpal na max.
Boris in Tina sta se odlocila za bolj umirjeno varianto cloud foresta -- zadevi se rece hanging bridges. Kako dobro uro hodis po gozdu vmes so viseci mostovi, ki grejo med in nad krosnjami dreves (vmes prileti tudi kak Tarzan mim).
Ja potem je bil tam se en vrt s kolibriji kamor sta se punci zakampirali in nista hotli ven. Zadej imam 5GB kolibrijev na ImageTanku. V glavnem z Borisom sva se ze zdavnej odpeljala nazaj v mesto, ko so ju vrgli ven in poslali domov z zadnim buskom.
Monteverde
Monteverde je kakih 30km zracne linije stran od Arenala. Za pot med tema dvema krajema pa lahko izberes
a. eno bolj ali manj razsuto cesto okoli Arenal lake-a
b. varianto 'jeep'-boat-'jeep'
Seveda smo sli s slednjo. Tisti 'jeep' seveda ni jeep ampak mali kombi. Boat je res boat in tisti drugi 'jeep' spet ni jeep ampak neki drugi mali kombi (ceprav bi na prevoznost makadamov bilo bolje, da bi res bilo kako bolj terensko vozilo).
Torej ko so nas posteno pretresli v malem kombiju smo le prisli v Santo Eleno. Zgolj za obcutek - zadeva zgleda kot ena Velika Planina. In zelo vztrajno piha. Kar hladno, moram rect.
a. eno bolj ali manj razsuto cesto okoli Arenal lake-a
b. varianto 'jeep'-boat-'jeep'
Seveda smo sli s slednjo. Tisti 'jeep' seveda ni jeep ampak mali kombi. Boat je res boat in tisti drugi 'jeep' spet ni jeep ampak neki drugi mali kombi (ceprav bi na prevoznost makadamov bilo bolje, da bi res bilo kako bolj terensko vozilo).
Torej ko so nas posteno pretresli v malem kombiju smo le prisli v Santo Eleno. Zgolj za obcutek - zadeva zgleda kot ena Velika Planina. In zelo vztrajno piha. Kar hladno, moram rect.
Saturday, January 20, 2007
Natecaj za najlepso kopalnico
Spodnja je v najozjem izboru. Kaj mislite?
Slika.. mal je sicer postrani.. obrnite glave :)
Slika.. mal je sicer postrani.. obrnite glave :)
 |
| From Leaf Frog |
Friday, January 19, 2007
Naravoslovni dan - gremo v Cano Negro
Tina je prisla na svoj racun - poslikala je vse tice, ki se ji niso uspeli skriti :)
Cano Negro je sicer en recni rezervat cisto blizu Nikarague. No tudi tja bomo se sli...
Opica (visi z glavo navzdol)
Iguana na krosnji drevesa
Kroki (pardon kajman)
Cano Negro je sicer en recni rezervat cisto blizu Nikarague. No tudi tja bomo se sli...
Opica (visi z glavo navzdol)
 |
| From Leaf Frog |
Iguana na krosnji drevesa
 |
| From Leaf Frog |
Kroki (pardon kajman)
 |
| From Leaf Frog |
Vulkan, ki ga ni
Koncno je prisel cas za en tapravi vulkan. Arenal je eden od stirih aktivnih vulkanov v CR in edini, ki bruha lavo. Zadeva mimo katere ne mores it.
Iz ene res sumljive (pot do tja je bila se bolj sumljiva... :) postaje v San Joseju smo startali na dobre stiri ure dolgo pot v mestece La Fortuna. Pot se povzpe med neskoncne pasnike in cesta je vse bolj polna ovinkov. Skoraj kot doma, samo bolj hribovito in neprimerno vecje, plus palme in drugo tropsko drevje.
Arenal nas je pricakal zavit v nizko oblacnost, ki je potem vztrajala dlje kot mi :(. No vseeno smo ponoci videli lavo kako se 'kotali' po pobocju. Bomo pa nasli se kak drug vulkan, saj jih je polno.
Fortuna zvecer (v ozadju je Arenal, kolikor se ga pac vidi)
Sicer pa imamo ogroooomno sobo, vsaj ene 60 kvadratov. Zjutraj po oknu trkajo ptici, ki jih je sicer vse polno na drevesu zraven. Tina jih je celo jutro 'streljala' s svojim 'topom'. Veselje je bilo nepopisno.
Kolibri (v eni od gostiln v Fortuni)
Smo sli zvecer tudi v ene vulkanske toplice z nevem koliko odprtimi bazeni z vrelo in malo manj vrelo vodo. Zvezd ni bilo je pa padal dez. Smo bili 2x mokri :)
Iz ene res sumljive (pot do tja je bila se bolj sumljiva... :) postaje v San Joseju smo startali na dobre stiri ure dolgo pot v mestece La Fortuna. Pot se povzpe med neskoncne pasnike in cesta je vse bolj polna ovinkov. Skoraj kot doma, samo bolj hribovito in neprimerno vecje, plus palme in drugo tropsko drevje.
Arenal nas je pricakal zavit v nizko oblacnost, ki je potem vztrajala dlje kot mi :(. No vseeno smo ponoci videli lavo kako se 'kotali' po pobocju. Bomo pa nasli se kak drug vulkan, saj jih je polno.
Fortuna zvecer (v ozadju je Arenal, kolikor se ga pac vidi)
 |
| From Leaf Frog |
Sicer pa imamo ogroooomno sobo, vsaj ene 60 kvadratov. Zjutraj po oknu trkajo ptici, ki jih je sicer vse polno na drevesu zraven. Tina jih je celo jutro 'streljala' s svojim 'topom'. Veselje je bilo nepopisno.
 |
| From Leaf Frog |
Kolibri (v eni od gostiln v Fortuni)
 |
| From Leaf Frog |
Smo sli zvecer tudi v ene vulkanske toplice z nevem koliko odprtimi bazeni z vrelo in malo manj vrelo vodo. Zvezd ni bilo je pa padal dez. Smo bili 2x mokri :)
Subscribe to:
Posts (Atom)
